03. maj 2007

Combat!


“Včeraj zvečer sem enega ubil v dnevni sobi,” mi reče mož zjutraj “potem sem ga pa vrgel v smeti. Zdajle sem pogledal, pa ga ni tam. Mogo
če je zlezel ven!

“Oh, pa ne že spet,” sem si mislila, “a bo kakšno pomlad končno mir, ali bo zmeraj tako?”

“Gremo kupit Combat, tisti od lanskega leta najbrž ni več dober” pravi mož, jaz pa v mislih oblečem kamuflažno uniformo, si narišem črne črte na obraz, zagrabim v eno roko nož v drugo pa, kot Arnold, dvocevko z odžagano cevjo. “Ja, še danes ga gremo kupit, hočem, da čimprej pocrkajo!”

Končno imamo lepo vreme, pravo lepo pomlad, celo temperature so se dvignile do 25 stopinj. Vse lepo in prav, ampak tako lepo vreme pomeni, da na plan, in posledično v hišo, prileze vsa golazen. Živali kot so gedži-gedži, mukade, dango muši (fina japonska imena za ne tako fine zadeve – o njih več kdaj drugič) in najbolj osovražen gokiburi, Blattodea sp., ali po domače ščurek! Japonska mesta so preplavljena z njimi. Tudi najbolj fine soseske in najbolj fancy hiše so okužene. Če se spomladi odpravite v drogerije ali DIY trgovine, vas bodo že pri vhodu pozdravile skladovnice strupov, sprejev in podobnega za uničevanje ščurkov. Te stvari postanejo ob tem času tako potrebne (ali pa še bolj) kot vsakdanja kruh in mleko. Brez njih ne gre. Jaz, dokler nisem prišla na Japonsko, ščurka v živo še nikoli nisem videla, in ko je nekega večera prvi prilezel čez dnevno sobo, sem možu rekla, da je to čriček. Mož se je pa skoraj razpočil od smeha! Od takrat naprej ni več miru, razen pozimi. Takoj ko se začne lepo vreme, mali in veliki, črni in rjavi prilezejo na dan. In povem vam, za mene ni bolj gnusne stvari, kot je ščurek. Če samo pomislim, kje vse so se sprehajali, preden so prišli v hišo….bljak! Lansko leto je bilo še posebaj hudo. V bližini so rušili celo sosesko malih hiš in so od tam pregnali vso golazen. Vse je “migriralo” proti nam, kače, miši, ščurki…. Kače in miši v hišo niso prišle, ščurki pa so. Kar naenkrat so se začeli pojavljti povsod. V kopalnici, na stopnišču, še celo v prvem nadstropju v spalnicah. Nekega večera sem tako enega zalotila na tepihu v spalnici, ko sem se odpravljala spat. Zagrabila sem sprej z insekticidom in ga pošpricala, ampak na žalost je bil prehiter, in mi je ušel pod posteljo. Prepričana, da sem ga pošpricala dovolj, in da ga bo že pod posteljo pobralo, se uležem in ugasnem luč. Čez nekaj minut pa začutim, da mi nekaj leze po roki. Planem pokonci in prižgem luč….in res, rahlo omotičen, vendar še vedno živ je ščurek zlezel na posteljo in na mojo roko. Lahko si predstavljate grozo in gnus! In najbrž mi ni treba razlagat, kako hitro sem tekla pod tuš, pravkar zamenjane , sveže rjuhe pa so v trenutku romale v pralni stroj. Še zdajle, ko to pišem, dobim kurjo polt!


Vsi vemo, kako je s ščurki. Pravijo celo, da so skoraj edini sposobni preživeti jedrsko bombo! Trdoživi mali ogabneži! Pa še množijo se kot zmešani. Zato vsakič, ko vidiš in ubiješ enega, nekje čaka novih deset. Edini kolikor toliko uspešen način za uničenje je zato strup, ki deluje počasi. Tukaj ga prodajajo pod imenom Combat. Ko ga ščurek poje, postane strupen, vendar ne umre takoj. Odpravi se nazaj domov, k prijateljem in sorodnikom in tam zastrupi vse! Juhu!! Včeraj sem tako nakupila celo vrečo teh malih zadevic in jih nalepila po vseh vogalih, po vseh omarah, po stopnišču, kopalnici in stranišču.

Zdaj pa kar pridite ščurki, če si upate!! Mi smo pripravljeni, dvocevke nabite, noži dvignjeni visoko v zrak. Kar pridite, kar…


Update 5. maja: Odkar smo nastavili Combat, nisem opazila še nobenega. Očitno zadeva deluje! Juhu!

6 komentarjev:

Freycha pravi ...

Mi je moj dragi (ko sem mu na hitro prebrala, o čem pišeš) rekel, da je pa Japonska res ena čudna država. In tokrat bi se strinjala z njim..... kaj pa vem.... mene to nekako ne prepriča ;-) da bi šla v kako tako državo, ker sem alergična na to malo golazen......
V glavnem želim vam uspešen (kolikor je v danih okoliščinah sploh možen) boj!
Ne boj, mesarsko klanje ;o))

mami3 pravi ...

joj, jaz bi pobegnila po hitrem postopku nazaj v preljubo Slovenijo. Me je že sama misel na vse čudne živalce vse kocine po hrbtu vdignila. fujjjj....

Jaz sem včeraj previjala malega in iz pleničke prileze en tak velik gromozanski pajek. Sem tako kričala, da je moj mislil da je mali najmanj mrtev. Plenica je pa čista romala v koš.

Pa srečno pri odstranjevanju "živalic" in uspešen boj ;)

ka-ma pravi ...

Freycha: ja, Japonska je ena taka hecna deela, ki z eno nogo stoji v 21. stoletju in je visoko tehnolosko razvita, z drugo nogo je pa se zmeraj v srednjem veku!

mami3: jaz bi ob tem casu tudi najraje spokala kam drugam, pa na zalost ne morem! ;)

ambala pravi ...

Joj, tole je pa skoraj tako kot naše miši. Se jih ne moreš znebit, pa če si nevemkdo. No, midva mava zdaj mir, ker se se šel Cmoko delavca in je zabasal vse luknje, ki vodijo v stanovanje.

Boga reva, sočustvujem. Sem imel pa približno enako reakcijo v Hiltonu v Carakasu: joj lej hrošč!! Nakar mi rece prijatelj, da je scurek. Me je skoraj kap. Ampak, saj naredijo pa nič ne človeku? Ogabni pa so!

chinagirl pravi ...

Mi jih nimamo! Nisem videla ne lani, ne letos, očitno jih tu ni!
Čestitam za uspešen boj proti okupatorju!

bojana pravi ...

Pozdravljena ga. ka-ma. Zanima me, koliko stane to sredstvo za ščurke. Pri nas so se namreč pojavili v tem mesecu. Me je groza, če jih bo toliko kot jih je pri vas, zato bi rada čimprej stopila v akcijo. Moje email Boma.kranj@gmail.com
Hvala za odgovor