20. junij 2007

Nogometaši na obisku

Danes so k otrokom v vrtec prišli na obisk trener in dva igralca nogometnega kluba Kashima Antlers. Ker se na nogomet nič ne spoznam, naj omenim samo, da gre za klub prve lige ( J-League) in menda najuspešnejši klub vseh časov. Pred leti ga je vodil celo legendarni Brazilec Zico in tudi zdaj imajo brazilskega trenerja. Otroke so peljali v bližnji park in jim pokazali nekaj trikov z žogo, učili so jih raznih podaj in strelov na gol. Večina otrok je bila navdušena, ker klub vsaj malo poznajo, npr., to je tukaj tako, kot če bi v Ljubljani ali Mariboru prišli na obisk igralci obeh klubov. Vsakemu otroku se vsaj malo sanja, za koga gre. Naša dva sta pa vse skupaj sprejela zelo stoično, češ a nogometaši pridejo? Ja , pa kaj potem? Kashima Antlers? Kdo? Se vidi, da pri nas doma nogometa sploh ne spremljamo, edinokrat ko smo ga, pa je bilo svetovno prvenstvo na Japonskem in v Koreji. Takrat smo bili ravno na Nizozemskem in so nam zaradi pomote odklopil kabelsko TV ravno pred finalom. Pa se nismo preveč sekirali…Nizozemcem je bilo pa tako ali tako vseeno, ker se njihova ekipa ravno takrat ni uvrstila na prvenstvo. Zato so si lepo vzeli čas in nam kabel priklopili nazaj šele po enem tedno groženj z naše strani. Takrat je bilo pa prvenstva že zdavnaj konec.

Nogomet je za baseballom tukaj drugi najbolj priljubljen šport. Ob bok jima lahko postavimo še golf, drugi športi so pa bolj ali manj nevidni. Razen suma, ki pa je bolj tradicionalen in ga težko štejemo med množične. Baseball, nogomet in golf imajo na TV celo vsak po nekaj svojih kanalov, kjer 24 ur na dan vrtijo samo te športe. Sumo pa prenaša državna TV NHK. Sploh pa so pri športu Japonci zelo zaverovani sami vase. Na olimpijadah ali svetovnih prvenstvih prenašajo samo športe ali discipline, kjer nastopajo njihovi tekmovalci. Pa še takrat imajo tam svoje kamere, ki so ves čas fokusirane samo na njihove športnike, tako da drugih skoraj ne vidiš. Na primer pri plavanju kažejo samo progo z njihovim tekmovalcem, drugih pa ne, tako da na koncu skoraj ne veš, kdo je zmagal. Tudi v časopisih omenjajo ime japonskega športnika, o njegovem nasprotniku pa pišejo samo “nasprotnik”, velikokrat celo brez imena. Zelo hecno. Ko je bila olimpijada v Sidneyu so mi vsi govorili, kako super, ker smo v istem časovnem pasu, pa bomo lahko videli veliko več, kot pa v Evropi. Yeah, right! Videli smo čisto malo, pa še to samo Japonce. Najbolj mi je ostalo v spominu, da so cele dneve prenašali trap streljanje, medtem ko se je dogajalo sto bolj zanimivih stvari.

Ko smo danes prišli po otroke nas je pri vhodu v vrtec pozdravil velik plakat s podpisi igralcev in nekaj na hitro sprintanih fotografij. Lepše bomo dobili kasneje, ko enkrat na mesec postavijo na ogled vse fotografije posnete v tekočem mesecu, potem si pa lahko izberemo in naročimo tiste, ki jih hočemo. Bomo videli, če sta na katerih tudi moja dva “ne-nogometaša”.


4 komentarji:

Klio pravi ...

Popravi me če se motim, vendar ali ni na Japonskem tudi judo nacionalni šport? Mislim, da tudi tam vsakič poberejo kar nekaj olimpijskih medalj, predvsem ženske. Tamura(judo, 5x olimpijsko zlato) naj bi bila pa tako ali tako narodna junakinja. Vsaj tako sem jaz slišala...

ka-ma pravi ...

Ja, Ryoko Tamura oz. zdaj Ryoko Tani je nacionalna junakinja in judo je velik sport, vendar se po obisku prireditev ali pa prenosov na TV ne mora kosati z baseballom ali nogometom. Kar se tice nacionalnih junakov je pa podobno kot v Sloveniji ali drugje, tisti, ki nekaj dosezejo so izredno slavni in spostovani. Imajo se nekaj sportnikov, ki imajo podoben status kot Tani in so mega zvezde, npr. plavalec Kitajima, metalec krogle Murofushi ali namizna tenisacica Fukuhara vendar se vsi ti ne morejo kosati z baseball igralci, ki igrajo npr. v ameriskih klubih (Daisuke Matsuzaka, Ichiro Suzuki, Hideki Matsui in drugi) O njih poslusamo vsak dan v porocilih. Ce je njegov (ameriski) klub zmagal ali ne, ni pomembno, vazno je samo, kaj je japonski igralec naredil. O drugih sportih pa komaj kaj povejo.

Svea pravi ...

Ja so pa res hecni.. da ne morete gledat normalnih prenosov...heheh, kaksen patriotizem.
Tudi mi se na sport prav nic ne spoznamo... ampak vsaj tiste glavne dogodke spremljamo z enim ucem.
Lp-S.

ambala pravi ...

wow, zanimivo tole s tem prenašanjem športa. Si ne bi nikoli mislil, da so taki nacionalisti tudi pri športu. Sicer pa, tekmovalnost jih drži tudi (alio pa še posebej) tam...