08. april 2006

Youchien

V ponedeljek se začne zares! S-jevo šolsko leto namreč. Youchien ali kindergarten, v bistvu pa nekaj takega kot je bila pri nas včasih mala šola. Priprava na “ta pravo” šolo torej! Saj ne vem, kdo je bolj živčen, S ali jaz!
Vse priprave pa so mi v preteklih dveh tednih pobrale ogromno časa. Najprej sem porabila 2 dni, da sem se prebila čez navodila in napotke, objavljene v majhni knjižici. Hvala bogu za skener in program za prevajanje! Vendar le-ta ni popolen, zato dobiš ven nekakšno skrpucalo v polomljeni angleščini, potem se pa še z japonsko-angleškim slovarjem prebiješ čez dele, ki so nerazumljivi. Pravzaprav mi neketere stvari še vedno niso čisto jasne. Na koncu omenjene knjižice pa so narisani še “kroji” za vrečke iz blaga, ki so obvezne. Halo? A mislijo, da jih bom sama šivala? Očitno ja, kajti to je tukaj znak dobre mame, take ki cele noči požrtvovalno sedi in šiva. Prijateljica Jill, ki je s starejšo hčerko že šla čez to fazo vrtca, mi je razlagala, kako mame dobesedno tekmujejo, katera bo naredila lepše. Tudi soseda Vivian mi je v šali povedala, kako so njo ostale mame označile za ”ne preveč dobro”, ko je svojim otrokom take vrečke kupila v trgovini, namesto da bi jih šivala sama. Pa saj ni, da jih jaz nočem šivat, če jih ne bi bilo mogoče kupit, bi jih tudi zašila, pa kaj ko nimam šivalnega stroja! A naj ga grem zdaj kupit, ali kaj!

Torej…potrebujemo vrečko za copate, vrečko za haljico in kapo za serviranje kosila, vrečko za skodelico, vrečko za zobno krtačko, vrečko za risalne potrebščine, vrečko za nošenje risb in podobnih projektov domov (ta je največja), vrečko za rezervno obleko (vsak dan komplet od spodnjih hlač do ploverja, za vsak slučaj), vrečko za “lunch box”, posebno malo hladilno torbo za lunch box poleti, vrečko za brisače in prtičke…..Saj se mi bo še zmešalo! Še dobro, da sem vse to uspela kupit že sešito, ker drugače res ne vem, kako bi. Poleg tega smo morali nabavit posebne dimenzije brisač, ter jim našiti trakce za obesit, poseben lunch box, pribor (žlico, vilice in jedilne palčke), termos steklenico za pijačo, plastično skodelico in tako naprej. K sreči v vrtcu še nimajo uniform, samo uradno baretko, ki jo morajo nosit vsak dan. Poleg tega morajo imeti vsi enake haljice in posebne kape za serviranje kosila in enake telovadne copate in kratke hlače. Uffff!
S tem pa stvar še ni končana! Na vse te stvari je treba napisat imena….in to na specifično mesto, ne kar kamor koli. Zdaj smo pa tam. A napišemo ime ali priimek, romaji ali katakana? Ali pa kar vse…. S namreč še ne zna katakane, torej napišemo v latinici, da bo znal prebrat. Za ostale pa v katakani! Tako sem porabila celo dopoldne, da sem na vse te stvari napisala ime in priimek v latinici in katakani, za vsak slučaj. Največje delo pa me čaka še danes…vse to napisat še na čisto vse obleke, ki jih bo nosil vsak dan, od spodnjih hlač in nogavic naprej!!! Zato bo bolje, da kar začnem…

2 komentarja:

onemorehandbag pravi ...

Oh, how I love the Japanese way of wrapping everything in separate little sacks, boxes, cellophane wrappers, what have you. I'm always amazed that even biscuits are single-wrapped with individual desiccants.
With that flirty smile of his and beautiful eyes, your little S. will definitely turn into one major heartthrob, watch out!

ka-ma pravi ...

Don't get me started on desiccants! We have them everywhere, especially when the rainy season forces us into drying mode! Nothing is safe from humidity. Shoes, food and underwear drawers....shortly,desiccants are everywhere. But I love them, I couldn't survive without those little packets of "chase-the humidity-and mold-away"!
I told S about your compliment and he said, that yesterday in Kindergarten he was mostly playing with girls...so there you go, it already started!