15. november 2007

Prvi razred osnovne šole???!!!!????

S hodi v prvi razred čisto navadne osnovne šole tukaj. Na začetku je sicer zamudil en mesec, ampak meni se to ni zdelo nič hudega. Saj je samo prvi razred!!! Ja, malo morgen! Tukaj se namreč že v vrtcu, ki ga začnejo pri petih letih, se pravi eno leto pred osnovno šolo, naučijo brat in pisat velike in male tiskane črke, številke pa do 100. Mi, tepci, smo pa mislili, da se bodo to začeli učiti v prvem razredu!!! Ubogi S je tako padel na glavo v šolo, kjer otroci pišejo stavke z najmanj osmimi besedami, od katerih mora ena obvezno biti na primer “friendship”, “butterfly” ali pa “cooperation” (prav lahke besede za napisat za enega šestletnika, a ne?), kjer odštevajo in seštevajo vse možne številke do 100, za nagradne točke pa celo do -10, poznajo lihe in sode številke, da o tem kako so v šoli od 8.30 do 15.30 sploh ne govorimo!!! Zadnja dva tedna so začeli celo s kreativnim pisanjem, pri čemer otroci pišejo vsak svojo knjigo, ki jih bodo na koncu leta objavili. Naš S je sicer brihten, govori štiri jezike in je bil v šoli izrecno pohvaljen zaradi velikosti besednega zaklada, ki ga uvršča celo na vrh med angleško govorečimi sošolci, ampak meni se trga srce, ko vidim, kako je obremenjen. Domov pride vsak dan ob 16h, izmučen do konca, potem pa mora narediti še domačo nalogo, ki nama zaradi zaostanka včasih vzame tudi po uro in pol. Včasih bi ga najraje izpisala, in mu pustila še eno leto otroštva, pa mi reče, da je v šoli pravzaprav fino in da ima tam veliko prijateljev. Pa si premislim in upam, da bo kmalu nadoknadil zaostanek in bo potem lažje. Res srčno upam….

Zdaj vidite, zakaj tako malo pišem na blog. Enostavno ni časa. Zjutraj najprej peljem S na šolski avtobus, grem nazaj domov po A, ga naložim v avto in peljem v preschool, se vrnem domov popit eno kavo z možem, potem pa ga odpeljem v službo. Potem zašibam v mesto po nakupih, ob 12h pa nazaj po A. Preschool je namreč samo tri ure na dan. Nekaj časa se še igra na igrišču, potem pa greva domov pospravljat in kuhat. Ob 3.45 greva počakat S na šolski avtobus, potem pa gremo pobrat moža v službo. Skupaj pojemo kosilo, potem se mož odpelje nazaj v službo, jaz pa na hitro pospravim in začnem pomagat S pri domačih nalogah. Pa je dneva že skoraj konec. In zvečer se mi ponavadi ne da nič drugega, kot zavalit se pred TV s kozarčkom vina v roki. Na računalnik se sploh ne spomnim…

8 komentarjev:

napo pravi ...

tako je prav, vino je itak boljše od računalnika! ... vsaj 100x ... ali pa za 100, če se množenja otroci še ne učijo ...

Anonimni pravi ...

Dobrodosla na zahodu! Bodi vesela, da ima S vsaj neprekinjeno pouk, sicer bi bila sele zaposlena... Glede sole in Sja - take it easy, je prvi razred in bo prisel kmalu not, ti pa polagam na srce, da otroka odslej ostaneta v enem solskem sistemu, saj je vsaka menjava ze sama po sebi stresna, ce pa se solski sistem zamenjas pa se toliko bolj. Kako si pa TI vzivela? Sayonara A

DeeDee pravi ...

Računalnik ne bo šel nikamor, blog tudi ne...tako da se ne sekirej...

Počasi se boš po mojem tudi navadila tega tempa...nenazadnje, ko pomisliš, res bi lahko bilo še slabše :)

ka-ma pravi ...

Napo: se strinjam!
A: Na zalost ne bomo mogli ostat v enem sistemu, ker smo prisli sem samo za eno leto. S napreduje zelo dobro, glede na to, da ni "native speaker", je pa anglescina kar komplicirana za pisat in to mu dela tezave.
deedee; hvala za razumevanje! In res bi bilo lahko se slabse...npr. da bi S hodil v japonsko solo! Brrrrr!!!

Svea pravi ...

Ja, izognili ste se J soli ;)
Sistema Am sol ne poznam prav dobro.. mi je pa kar hudo (predvsem za S.) ko sem tole prebrala.. da so ze tako zahtevni do sestletnikov... In jaz sem mislila da je slo sola do prvosolckov stresna...:(
Drzim pesti, da se navadite na ta tempo... Objem na daljavo! S.

P.s.: na zdravje :)

Marja pravi ...

Na začetku je treba malo "pogurat", potem bo pa zalaufalo! Meni se zdi ideja o knjigi kreativnih prispevkov SUPER & daleč prekaša kreativnost slovenskih šolmoštrov!! In dokler je ta mali zadovoljen, naj TEBE ne skrbi.
Otroci so marsikdaj bistveno bolj vzdržljivi, kot si mislimo.
Se veselim nadaljnjih zapisov!

BTW - kam pa po Ohiu?!

ambala pravi ...

Uf, še dobro, da ostanete tam eno leto. Meni se še iz Utrechta v Amsterdam ne ljubi selit pod dvema letoma, kaj šele na kontinente... dobra si! Predvsem v podpori svoje družine. Kako to prenašaš ti?

ka-ma pravi ...

marja: ne vemo se natancno, kam bomo sli. Imamo vec zelez v ognju...
ambala: jaz sem se kar navadila. Jezi me samo, da se zmeraj preganjam okrog z enim kovckom, ostale stvari, ki se naberejo, pa romajo v smeti, ali pa ostajajo kje vskladiscene. Enkrat bi tudi jaz rada imela celo hiso svojih stvari, ki bodo za zmeraj moje...