Teriyakiji vseh vrst so na splošno dobri, curryjev pa jaz ne maram, zato ti težko podam kakšno relevantno oceno. Je pa to dežela, kjer na svoj racun definitivno pridejo ljubitelji vseh morskih zadev...na žalost pa bodo s to svojo ljubeznijo do rib kmalu izcrpali vsa morja...
hehe, kaiseki ryori... mislim, da je bolje da cene za en takle pladenj poln ničesar sploh ne omenjamo, ne? zgodilo se mi je, da sem bil v kanazawi na homestayu pri neki relativno bogati družini (buke oroshi ali nekaj podobno finega) in so me vsak dan dvakrat počastili s takšnole "pojedino". ker kot gorsko bitje že v osnovi nisem pretiran riboljub in ker kot (relativno) reven študent na japonskem pač nisem imel pretirano velikih možnosti, da se moje brbončice navadijo na specifični okus kaisekija, so mi nekje okoli drugega dne že pošteno začeli presedati takšnile priboljški. sram me je priznati, da sem popoldne drugega dne, ko sem na sprehodu po okolišu odkril macdonalds, šel noter in se pošteno (sic.) najedel cheeseburgerjev. pri vsem skupaj pa je moja homestay družina imela najboljše namene...
mark: teriyakijev sicer nisem pretirano jedel, sem pa praktično živel od curryja... blizu naše univerze je bila izpostava najvecje curry verige Coco ichibanya (baje so tri celo na havajih...:), in ti lahko povem, da je bila moja precej pogosta izbira prav katsu-karee. meni je bil dober. poleg tega me je navadil na pekočo hrano :) kar pride zelo prav, ko greš na kitajsko :))
4 komentarji:
Teriyakiji vseh vrst so na splošno dobri, curryjev pa jaz ne maram, zato ti težko podam kakšno relevantno oceno. Je pa to dežela, kjer na svoj racun definitivno pridejo ljubitelji vseh morskih zadev...na žalost pa bodo s to svojo ljubeznijo do rib kmalu izcrpali vsa morja...
hehe, kaiseki ryori... mislim, da je bolje da cene za en takle pladenj poln ničesar sploh ne omenjamo, ne? zgodilo se mi je, da sem bil v kanazawi na homestayu pri neki relativno bogati družini (buke oroshi ali nekaj podobno finega) in so me vsak dan dvakrat počastili s takšnole "pojedino". ker kot gorsko bitje že v osnovi nisem pretiran riboljub in ker kot (relativno) reven študent na japonskem pač nisem imel pretirano velikih možnosti, da se moje brbončice navadijo na specifični okus kaisekija, so mi nekje okoli drugega dne že pošteno začeli presedati takšnile priboljški. sram me je priznati, da sem popoldne drugega dne, ko sem na sprehodu po okolišu odkril macdonalds, šel noter in se pošteno (sic.) najedel cheeseburgerjev. pri vsem skupaj pa je moja homestay družina imela najboljše namene...
mark: teriyakijev sicer nisem pretirano jedel, sem pa praktično živel od curryja... blizu naše univerze je bila izpostava najvecje curry verige Coco ichibanya (baje so tri celo na havajih...:), in ti lahko povem, da je bila moja precej pogosta izbira prav katsu-karee. meni je bil dober. poleg tega me je navadil na pekočo hrano :) kar pride zelo prav, ko greš na kitajsko :))
mmmm morske zadeve =)
Objavite komentar