01. februar 2006

Dež in mraz


Letos se vsi pritožujejo čez zimo….še nikoli ni bilo tako mrzlo, še nikoli nismo imeli toliko snega in zdaj še neverjetno veliko dežja. Na planjavi Kanto so zime ponavadi suhe in sončne, letos pa je vse zmešano. Danes že cel dan lije kot bi zlival iz škafa, temperatura pa je ravno dovolj “visoka” –okrog 5 stopinj- da se ne obrne v sneg. Do konca zoprno. Ampak najboljše šele prihaja….jutri in pojutrišnjem nam napovedujejo ponoči minus 11! Podnevi pa okrog ničle. Naši znanci pravijo, da sploh ne pomnijo, kdaj je bilo v Tsukubi nazadnje minus 11. Nas sicer ne skrbi preveč, naš ogrevalni sistem Hotman nas pridno greje, prav rada pa bi videla večino ostalih, kako bodo pri nezadostnem gretju in hišah brez izolacije (preberite si tudi tukaj) preživeli naslednjih nekaj noči!

Ravnokar smo prišli s telovadbe, oziroma iz zmrzovalnika, kot jaz rečem tisti telovadnici. BRRR, spet me je zeblo eno uro skupaj, pa sem se opremila z mojo najnovejšo smučarsko bundo in flisom. Če bo še naslednjič tako mrzlo, potem se bom morala začet še jaz podit naokrog z mulci, da bom preživela. Mijači sensei, učitelj telovadbe pa je S in A zagrozil, da če ne bosta mirno stala v vrsti, se ne bosta smela več igrati z ostalimi. Stati mirno v vrsti je res ena stvar, ki jima ne gre najbolje od rok..no ja, nog! Sta preveč živahna. Japonska disciplina jima ne diši ravno najbolj. Mislila sem, da se bosta po več kot pol leta pri telovadbi naučila malo bolj ubogat, pa se nista. In velikokrat me je dobesedno sram pred ostalimi mamicami, ker so njihovi fantje tako pridni, moja dva pa zganjata celega hudiča. Vendar me je zadnjič enkrat pomirila prijateljica Jill, ko je rekla, da sta v primerjavi s povprečnim ameriškim otrokom prava angelčka. Tam so očitno skoraj vsi hiperaktivni, pa še družba ne odobrava fizičnega kaznovanja, tako da jih starši ne uspejo nič disciplinirat. Meni se zdi, da ena focka po riti, če je zaslužena, sploh ni nič takega. Včasih je celo edina stvar, ki kaj zaleže. Kar pa se Mijači senseija tiče, pa sem mu že povedala, da naj bo malo bolj strog z njima, pa bo. On pa poskuša biti z njima malo bolj prijazen, potem ga pa povsem ignorirata. Z ostalimi fanti je bolj strog, res pa je tudi, da je določena ovira znanje jezika. S in A se šele začenjata sporazumevat v japonščini, kajti doma imata že dovolj dela s tremi jeziki, ki jih dnevno uprabljamo. In te tri govorita tekoče. Zdaj pa je prišel še četrti, tako da sta včasih malo zmedena. Ampak otroci se hitro učijo, in če sta se do zdaj naučila tri, ni vrag, da se ne bosta še četrtega! Če bi se tudi jaz lahko tako hitro……

Ni komentarjev: