18. januar 2007

A fish called….tuna

Ker vam je bila zadnjič tista solata tako všeč, imam danes za vas še eno poslastico. No, vsaj zame je to poslastica, ne vem pa kako kaj vam teknejo surove ribe! Govorim o sušiju in sašimiju. Suši so kosi ribe na “posteljici” iz riža, spodaj namazano malo wasabija, vse skupaj pa preden ponesemo v usta še pomočimo v sojo. Sašimi so rezine , ki se jih je kar tako, brez riža, z wasabijem in sojino omako. Za sašimi ponavadi potrebujemo najboljšo, najbolj svežo in najkvalitetnejšo morsko hrano. In ena najbolj cenjenih in razširjenih je tuna maguro, tako za suši kot tudi sašimi. Kvaliteta in okus pa sta odvisna tudi od dejstva, s katerega dela telesa je kos odrezan (glej sliko). Najbolj pogost je akami, temno rdeč, standardni kos mesa, sladokusci pa prisegajo (prisegamo) na toro. Toro je kos, ki je odrezan s trebušnega dela in je zaradi tega tudi bolj masten. Poznamo dva kosa: o-toro in chu-toro (včasih je napisano tudi ju-toro, kot na sliki), od katerih je prvi grozno masten, drugi pa ravno prav. Chu-toro je tudi moj najljubši kos. V ustih se kar stopi! In ne skrbet, sploh nima takega ribjega okusa, kot si najbrž predstavljate. Tudi ni tak kot ribje olje. Okus je nežen, skoraj sladek in zelo dober.

O tem, da bodo Japonci do konca zdesetkali populacijo vseh rib, najbolj pa tune po celem svetu je zadnje čase veliko govora. In res je, da se tukaj vsakodnevno dobi morsko hrano iz celega sveta. In včasih celo iz tako rekoč domačih logov, to je Jadranskega morja. Zadnjič sem v naši lokalni samopostrežni zasledila tole:



Vem, vem : prevod prosim! No, tole piše na nalepki, levo v majhnem kvadratku : KU-RO-A-ČI-JA ali po naše Hrvaška! Tale kos chu-toro tune je “priplaval” na daljno Japonsko iz Hrvaške. In morda je pred tem še živa tuna kdaj zašla tudi v naš del Jadrana! Zato sem jo tudi kupila, ker sem si mislila, da je to tako rekoč doma!


Pa ne mislit, da takele stvari jemo pri nas kar vsak dan. Zadeva je kar draga, za deset malih koščkov sem plačala skoraj 800 jenov, kar je približno 5 evrov. Ampak ob posebnih priložnostih se pa že splača. In zadnjič sva tako imela tudi midva: sedmo obletnico poroke! Za večerjo sva si torej privoščila chu-toro sašimi, sake in za posladek umeshu liker. Mmmmm!

5 komentarjev:

ambala pravi ...

MLJAC MLJAC MLJAC!!

Obozujem japonsko hrano! Obozujem surove ribe (no postrvi ze ne bi jedel surove).

Je pa susi kar zakomplicirano narediti dober...

ambala pravi ...

A propo. Danes sem na Dnevnik.si prebral to novico:

V japonsekm mestu Kobe so se zbrali strokovnjaki iz šestdesetih držav sveta, da bodo poskusiia doseči dogovor, kako tune, ki jih je v svetovnih morjih vse manj, zaščititi pred krivolovom in izumrtjem. Gre za prvo tovrstno srečanje.

Mednarodne organizacije, ki se ukvarjajo s proučevanjem življenja v morjih, svarijo, da se svetovna populacija tun zmanjšuje, kar bi lahko vodilo v izumrtje teh v prehrani ljudi zelo priljubljenih rib. Zato so se prvič v zgodovini države, ki razpolagajo z največjimi zalogami tun, zbrale na zasedanju, na katerem bodo njihovi predstavniki govorili načinih zaščite tun pred pretiranim lovom. Cilj petdnevnega zasedanja je tudi vzpostavitev sistema izmenjavanja informacij o populaciji tun v posamičnih regijah in preprečevanje krivolova.

„Želimo si postaviti trajne ribolovne kvote in tako domači kot tuji javnosti dokazati, da je lov na tune mogoče imeti pod nadzorom,“ je na otvoritvi povedal Toshiro Shirasu, predsednik japonske ribolovne zveze. Na zasedanju, na katerem so se zbrali predstavniki vseh ribolovnih regij, so industrijo pozvali, naj uvede moratorij na nadaljnje povečevanje ribolovnih kvot in tako pomaga preprečevati nadaljnje zmanjševanje zalog. Novembra lani so kvote za sredozemsko modro tuno iz 32 tisoč ton zmanjšali na 29500 ton. Japonska je zaradi pretiranega lova v preteklosti že zmanjšala ribolovne kvote za modro tuno v Pacifiku.

Japonci pojedo četrtino vseh ujetih tun, več, kot katerikoli drugi narod, vendar so pod velikim pritiskom naravovarstvenih organizacij, ki prav razmah in priljubljenost japonske prehrane po svetu krivijo za nastalo situacijo.

ka-ma pravi ...

Ja, res je. Trenutno poteka v Kobeju sestanek o lovu na tune. Pravzaprav sem hotela nekaj o tem napisat ze vceraj, pa nisem uspela. Zdaj si me pa prehitel! :)

Denis pravi ...

superca zdj pa samo še treba zvedet ki se da tole v Sloveniji kupit pa smo na konju! :D sem vedno hotu probat susi pa ga kle pri nas nikjer nisem zasledil :/

ambala, drugačemam jaz recept za susi, baje ful dobr sam sem obupal, pri "izdelavi" saj nisem niti sojine omaka nikjer staknu...

napo pravi ...

denis, suši maš na wolfovi v ljubljani že kar nekaj let ... sushimama se reče krčmi in je čisto korektna ... kar se tiče pa kobeja bi se pa lahko tud o svojih fency kravah še mal pogovarjali ... zasoljena cena, je taku, ka-ma?