24. april 2007

Moji dve budilki

Vsako jutro me ob 5.30 prebudijo bojni kriki dveh pretepačev, ki se, kot bi imela v telesu budilko vsak dan zbudita ob tej uri in se takoj začneta kregat za igrače. Jaz bi pa tako rada potegnila še kakšne pol urice! Že od nekdaj sta se zbujala zgodaj, lansko poletje na primer ni bilo redko, da sta bila pokonci že od pol petih! Pozimi, ko je noč malo daljša nam včasih uspe spati do 6.30, zdaj pa, ko se dan začne bolj zgodaj, pa smo pokonci ob 5.30. Ko pride poletje pa spet…..nečloveških 4.30! Arghhhhhh!

Kakorkoli že, po mojih izračunih spita približno 9 ur na noč. Meni se zdi to za fanta, stara 4 in skoraj 6 let mnogo premalo, pa kaj, ko njima očitno ustreza. Jaz pa bi ju včasih najraje “zamenjala” za “model”, ki ga je treba zjutraj metati iz postelje, da gre v šolo! To so namreč moje sanje: mami v miru vstane zjutraj okrog šestih, gre na jogging, se stušira in uredi, pripravi zajtrk in potem zbudi otroke. Otroci pojejo zajtrk in se odpravijo v šolo, mami pa ima malo časa zase. Ahhhh, kako lepo bi bilo! Ampak to so na žalost samo sanje, za katere upam, da se bodo v prihodnosti le kdaj uresničile. Do takrat pa me bosta moji dve budilki vsako jutro s kričanjem vrgli s postelje.

3 komentarji:

ambala pravi ...

joj!!! Pa ne moreš budilke naštelati kako drugače? hehe...

vidim, da si post pisala že ob 7h! wow...

ka-ma pravi ...

Na zalost se teh dveh budilk ne da nastelat....se upirata z vsemi stirimi!

Poste pa velikokrat pisem ze ob sestih, potem pa jih objavljam kasneje, ko imam cas poiskat se kaksne slikice in jih spravit v dokoncno formo. Saj ves, da si me ze veckrat ulovil, kako firbcam na tvojem blogu ze navsezgodaj! :))

ambala pravi ...

Haha, res ja... lepooo!