11. april 2007

Pa se je spet začela…..šola namreč

Aprila se tukaj začne novo šolsko leto in v preteklih nekaj dneh smo oba naša fanta pospremili v šolo. Najprej starejšega S, ki je začel drugi razred, potem pa še mlajšega A, ki se je v šolo odpravil prvič. Seveda ne govorim o pravi osnovni šoli, ampak nekakšni mali šoli, ki jo otroci tukaj obiskujejo ko dopolnijo 4 leta. Ko se je tja odpravljal starejši S lansko leto, sem nekaj o naših pripravah napisala tukaj. Letos pa smo bili že pravi profesionalci, saj smo točno vedeli, kaj potrebujemo. Na žalost smo bili zaradi našega potovanja v Evropo z nakupovanji pozni, tako da smo po trgovinah lovili zadnje ostanke. Predvsem pri fantovski obleki se je zataknilo. Ko rečem obleka, s tem mislim, tisto pravo, s suknjičem, kravato in vsem ostalim, kar paše zraven. A ni hecno, da, ko nekaj iščeš, ponavadi ravno tvoje številke nimajo! To se je zgodilo tudi nam. Kamorkoli smo prišli, so imeli še zadnje ostanke večjih in manjših številk, za 120 cm velike fante pa nič več. Po celo-popoldnevnem iskanju smo zvečer končno našli trgovino, kjer sta na obešalnikih visela še dva kompleta. Eden za punčke in eden za fante, ravno v pravi velikosti! Dobi se namreč vse v kompletu, suknjič, srajca, kravata, naramnice in kratke hlače. Ja, kratke, ker tukaj morajo imeti fantki pri obleki kratke hlače! In taka “uniforma” je obvezna za prvi dan šole. Potem pa ti preostane samo še upanje, da na ta dan ne bo preveč mrzlo. Ko sem ta, očitno čisto zadnji komplet zagledala, sem ga brez pomerjanja in razmišljanja hitro zagrabila, in oddrvela k blagajni. Potem pa se je zgodba ponovila še s čevlji. Nikjer prave številke! Ko sem jo končno našla, pa se je to zgodilo ravno takrat, ko so se v trgovini odločili, da bodo času ene ure vsi čevlji znižani za 20 odstotkov. Vrsta se je vila čez celo trgovino in čakala sem več kot pol ure. Sicer sem res dobila popust, ampak raje bi plačala polno ceno, samo da mi ne bi bilo treba čakat v vrsti!

Včeraj se je torej zgodil ta, poseben dan. Malega smo “našemili” v obleko, mu zavezali kravato, pa smo šli. Ceremonija se je vlekla kot jara kača in vsi otroci so bili hudo nemirni. Sicer so sedeli zraven enega od staršev, v našem primeru je bil to najprej mož, potem pa se je A naenkrat spomnil, da hoče mene in smo se na sredi vsega začeli presedati. Starejši S se je medtem s prijatelji igral zunaj na igrišču, in ko ga je A zagledal, je planil v jok, da hoče on tudi ven. Uporabiti sem morala vse svoje sposobnosti prepričevanja in podkupovanja (“ko pridemo domov, boš dobil mango” je končno zaleglo, ker ima mango noro rad), da je ostal na svojem stolu. Ko je bilo proslave konec, pa je bilo na vrsti še uradno slikanje. Pa kaj, ko se je A odločil, da ne bo več pri miru! Komaj smo ga prepričali, da je bil kolikor toliko na miru, da je fotograf pritisnil dve slikici! Nato smo se preselili v razred, kjer nam je različne stvari razložila še učiteljica, potem pa so otroci končno lahko stekli na igrišče.






Danes je bil v šoli prvi zaresen dan. Dve uri, nič več, ravno toliko, da se otroci počasi navadijo. V petek bomo podaljšali na dve uri in pol, drug teden na tri ure in pol in tako naprej, dokler ne bomo po prvomajskih praznikih končno prišli na normalnih 6 ur. Ko sem oba fanta zjutraj “oddala” v šoli, sem imela mešane občutke. Po eni strani sem bila evforična, ker bom po skoraj šestih letih končno imela nekaj časa zase, po drugi strani pa panična, ker nisem vedela, kako se bo A znašel v šoli. Z možem sva potem pila kavo v taki tišini, kot je naša hiša še ni doživela. Prav čuden občutek! Ampak se bova morala kar navadit, zdaj namreč ni več poti nazaj. Otroci rastejo in odraščajo, tako je življenje!


3 komentarji:

ambala pravi ...

Joj, kakšen teror. Ampak da morjo bit pri 4 letih že v uniformi!!! Kaj pa otroška leta in brezskrbno igranje in norčije? Moja mami je vedno rekla: dlje kot si otrok, bolje je...

Ni čudno, da toliko šolarjev naredi samomor. So vsi zafrustrirani...

Freycha pravi ...

Joj Ka-ma, sem šele danes opazila, da si že nazaj.. sem pa zgodnja, ne?

joj, samo tole je pa res teror. Ne samo uniforme, ampak tudi to, da bodo ravno poleti v šoli, ko bo najbolj primerno za dopust. Sicer pa japonci itak ne hodijo na dopuste, ali pač??

ka-ma pravi ...

Ambala: no, saj v vrtcu jim zaenkrat ni treba biti vsak dan v uniformi!

Freycha: tukaj je na zalost poletje ogabno, dezevna sezona, vrocina in vlaga, tako da kaj drugega kot sedeti v soli itak ne mores poceti! Meni se vsako leto tozi po evropskih poletjih, pocitnicah, dogajanju v mestih....tukaj ni nic!