21. julij 2006

Torta, boleča ušesa in Matsuri


No, tukaj je, s precejšnjo zamudo (že spet)….S-jeva borovničeva torta, ki jo je sam okrasil z največjimi borovnicami, kar smo jih uspeli najti. Zabava je super uspela, poleg torte so bile največji hit tri quiche pite, ki sem jih na hitro “vrgla skupaj” zjutraj. Ena s špinačo, ena s prekajenim lososom in ena z gobami. Tudi sušija je hitro zmanjkalo, pa kaj ga ne bo, ko pa se je v našo malo dnevno sobo stlačilo 10 odraslih in 10 mulcev. Pa še najmlajša povabljenka, ki je bila stara točno 8 dni! Moram reči, da občudujem prijateljico C iz Francije, da jo je pripeljala. Malo me je skrbelo, ker so vsi “ta veliki” otroci nekaj kašljali in kihali, pa k sreči ni bilo težav. S je dobil celo goro daril, v glavnem raznih avtomobilov. Od bagra do ferarija , pa vse na daljinsko krmiljenje, tako da smo precj časa porabili, da smo skakali čez celo floto vozečih, piskajočih in hupajočih igrač. V slabih štirih urah je bila cela hiša obrnjena na glavo, na tleh so na debelo ležali razni papirčki, okraski, popokani baloni in podobno. Naj raje ne govorim, koliko časa sem porabila, da sem vse spet pospravila. Pa kaj bi to, saj je rojstni dan samo enkrat na leto…no ja, pa še enkrat za A-ja, mojega praviloma ne praznujemo v tako širokem krogu, možev pa itak sovpada z Novim letom, tako da je vse naenkrat. Torta je bila zelo dobra, vendar moram priznat, da ne tako dobra kot A-jeva, tako da moram moj recept naslednjič malo prilagodit.

Od zabave naprej pa imamo kar precej težav z zdravjem. S je v vrtcu najprej staknil nekakšno lahko virozo z veliko kašljanja, potem se je pa to prejšnji teden prevesilo v hudo vnetje srednjega ušesa. V soboto so mu morali tako predret bobnič, da ne bi od pritiska sam počil. Zdaj imamo trikrat na dan bitko, da pogoltne ogabne roza in oranžne praške, za katere vem samo to, da je eden med njimi antibiotik, kaj pa je funkcija ostalih pa nisem uspela izvedet. Saj ni prvič! Zdaj hodiva s S-jem vsake tri dni na pregled in danes je prvič po osmih dneh brez bolečin.


Včeraj so se v vrtcu začele počitnice in kot zaključek so otroci sodelovali na festivalu ki ga v našem delu mesta priredijo vsako leto pred počitnicami. Namiki Matsuri je kar zabavna stvar, vsi otroci pridejo namreč oblečeni v happi, posebne festivalske tradicionalne obleke, punčke in dekleta pa se potem grejo problečt še v tradicionalne poletne kimone ali yukate.



Tudi S je v vrtcu dobil na posodo tak poseben suknjič s pasom in trakom za v glavo, ko pa smo ga prinesli domov, je A zagnal tako histerijo, da smo morali iti takoj naslednji dan kupit še enega za njega. Potem pa če enega za S-ja, da ne bo žalosten, ko bomo tistega iz vrtca vrnili. Otroci iz vrtca so potem opoldne otvorili festival s plesom in nošenjem ali vlečenjem malega mikoši, ki so ga sami okrasili. Ker Namiki Matsuri ni verske narave, so tako mikoši okrasili z vse sorte stvarmi, od rož do rakete. S-ja je sicer zelo bolelo uho, pa smo kljub temu zbrali pogum in šli, ker bi mu bilo drugače grozno hudo. Dolge tedne so se namreč pripravljali, okraševali mikoši in vadili ples. Po nastopu smo šli sicer takoj domov, vendar sva se z možem pustila prepričat in smo se proti večeru še enkrat odpravili nazaj, poslušat glasbo, fanta pa sta prvič v življenju jedla sladkorno peno, za katero smo stali v vrsti skoraj pol ure. Oblekla sta tudi svoje nove suknjiče in bila grozno kawaii (luškana).
Zvečer smo za zaključek na domačem vrtu prižgali še nekaj raketk in iskric, potem pa so nas pregnali komarji. In dež . Deževne sezone namreč še vedno ni konec.

2 komentarja:

onemorehandbag pravi ...

Oh, I envy you so! What I've heard and seen of Japanese (summer) festivals sounds great fun. At least I own an authentic "happi" as a consolation price...

ka-ma pravi ...

I have been to many of those festivals, but the one which clearly stands out must be Gion Matsuri in Kyoto. Truly an amazing sight, all of the kimono, yukata, geiko and maiko! I loved the way they were stagering on their wooden clogs while talking on the mobile phone. Unforgetable!Past meets the present.