02. januar 2007

O-shogatsu & O-sechi-ryori

Med vsemi praznovanji naj bi bilo praznovanje japonskega novega leta ali O-shogatsu nekako najbolj Japonsko. Prepolno simbolnih pomenov, vraž in običajev je čas, ko Japonci obiščejo templje, sorodnike in prijatelje. Pri vsem tem pa igra pomembno vlogo hrana. Posebne jedi, imenovane O-sechi-ryori so tako rekoč obvezne na vsaki mizi. Gospodinje vse do zadnjega decembra, do zadnje minute pripravljajo te jedi, ki se jih potem v naslednjih dneh poje hladne. To da gospodinji možnost, da se posveti obisku templjev in drugim stvarem, namesto da se poti v kuhinji.

Vsaka jed, ki se jo servira, ima poseben simbolni pomen. Mi smo bili letos povabljeni k našim sosedom, družini N. Gospo N in malega Rikuja sem vam predstavila tukaj, naj pa dodam, da so izredno prijazna družina, za japonske razmere malo nenavadna, kajti nekaj let so živeli v ZDA in so se navadili odprtosti tujcev. Poleg tega oba, gospa in gospod N govorita zelo dobro angleščino, in nam večkrat pomagata pri kakšnih prevodih. Mali Riku pa se angleško uči od naših dveh fantov, onadva pa od njega japonsko. Gospa N pa je tudi odlična kuharica. Zelo rada tudi peče razna peciva in večkrat zamenjava kakšne recepte. Tokrat je bilo prvič, da je za nas skuhala tipično japonsko kosilo, ki je povrhu vsega izredno tradicionalno. Vsaka od jedi ima poseben pomen, npr. za zdravje, rodnost, dobro letino, srečo, dolgo življenje in tako naprej. Dandanes lahko O-sechi-ryori kupiš v trgovinah, kajti priprava je zelo zamudna – kar pomislite, koliko časa bi trajalo, da skuhate okrog 15 jedi! Toda gospa N se je zelo potrudila, in večino jedi res skuhala sama. Na mizo je postavila naslednje stvari, tradicionalno servirane v lakiranih škatlah jubako:

-Kuro-mame: sladki črni fižolčki

-Date-maki: sladka, zvita jajčna omleta

-Kombo-maki: morske haloge kombo, zvite in povezane s trakom iz posebne buče kampyo. Stvar je potem skuhana v omaki iz juhe dashi, soje, mirina in sladkorja

-Gomame ali Tazukuri: majhe posušene ribice, menda sardele. Poješ cele z glavo vred.

-Namasu: v kisu vložena korenina/redkev daikon in cvetovi krizanteme. To jed je pripravila mama gospe N.

-Kamaboko: bele in roza rezine, nekakšna pogača, narejene iz mletih rib

-Kurikinton: pire iz sladkega krompirja satsuma-imo (yam ali batata, ne vem kako se pravilno reče po slovensko) in kostanjev

-Tai-no-shio-yaki: pečene ribe

-Nimono: kuhana zelenjava: korenje ( tokrat je bilo posebno, rdeče korenje iz Okinawe), gobo (burdock root, dolga tanka korenina, slovenskega imena ne poznam), satoimo (majhna okrogla korenina, taro root) shiitake gobe, konyaku želatina (narejena iz gomolja rastline Amorphophallus Konjac, imenovana tudi Devil's tongue jelly) lotusova korenina renkon ter sladki grah

-Koya-dofu: posušen tofu (freeze-dried), skuhan v dashi juhi in soji

-Kazunoko: vložene ikre in fileti slanika

-Zoni: juha iz piščančjega mesa, korenja, daikona in mochi - riževih pogač









Poleg the tradicionalnih jedi ja gospa N postavila na mizo še prekajenega lososa, kuhan brokoli ter paradižnike. Za otroke pa še Takoyaki kroglice s hobotnico. Zraven smo pili posebno riževo vino sake, ki ga pripravijo posebaj za novoletno praznovanje in ostane v sodih dolgo časa, tako da pridobi okus soda. Ta, ki smo ga pili mi, je bil menda v cedrovih sodih in je imel rahel priokus po smoli. Drugače nisem ne vem kakšna ljubiteljica sakeja, ampak moram reči, da je to edina stvar, ki res paše k japonski hrani. Za konec sem v bližnji slaščičarni kupila različne tradicionalne japonske sladice wagashi, ki smo jih pospremili z zelenim čajem. Čisto za zaključek pa smo zašli malo stran od tradicionalnih jedi in si privoščili magdalence in kavo.







Vem, da vam vsa tale hrana zveni hudo nenavadno, vendar moram reči, da je nadvse okusna. Res pa je, da sem se v vseh letih tukaj določnih okusov zelo navadila, in mi je to, kar bi bilo nekomu nenavadno, postalo čisto vsakdanje. Pa dober tek! Itedakimas!

6 komentarjev:

Gaby pravi ...

Hey Ka-ma. Hvala ti za te ekskurzije in vpogled v tuje kulture. Zelo zanimivo! Tezko si je namrec predstavljati kaksno je zivljenje na vasem koncu.

yaccobo pravi ...

ka-ma, tudi jaz se ti zahvaljujem za te 'drobtinice' o japonskem vsakdanu. tvoj blog sem odkril sele vceraj, ga bom pa redno prebiral. jaz se ze skoraj 10 let 'potepam' po tujini (holandija, zda, svica), ampak tako zanimivih in nam slovencem eksoticnih obicajev mi v teh zahodnih kulturah ni bilo dano srecati. veliko srece v 2007 in lepe pozdrave iz zuricha!

ka-ma pravi ...

Gaby, Yaccobo: Me veseli, da vama je bil post vsec. Saj takih in podobnih obicajev je se cele kupe, samo vcasih se mi ne da ravno pisat o njih, ali pa pozabim, ker se mi zdijo po toliko letih ze cisto normalni. Se bom potrudila in napisala se veckrat kaj podobnega.
Yaccobo: Dobrodosel! Kar veckrat se se oglasi, bom zelo vesela tvojih komentarjev. Srecno Novo leto tudi tebi!

Anja pravi ...

Ka-Ma tudi jaz z veseljem prebiram tvoj blog. Pred desetimi leti (se srednjesolka:-) sem bila prvic na Japonskem in sem se na prvi pogled zaljubila v to dezelo "perfekcije". Od takrat je moje zivljenje prezeto z japonskimi vplivi...najboljsi prijatelji, hrana, jezik, onsen,in predvsem zen...celo sinu sva izbrala japonsko ime. In tvoj blog me vedno znova popelje v mojo ljubo dezelo. Hvala za lepe poste.

ka-ma pravi ...

Pozdravljena Anja! Me veseli, da so ti moji posti vsec. Oglasi se se kaj, bom vesela tvojih komentarjev!

Anja pravi ...

Z veseljem...tudi tebe vabim k prebiranju bloga Skinship (http://skinship.typepad.com/skinship/)...seveda je tudi moj blog o starsevstvu dobil japonsko ime :-)))
Pozdrav na Japonsko.
Anja